Posebno fašistično sodišče je praviloma sodilo v Rimu v zloglasni Auli IV. V letih 1927–1943 je bilo proti Slovencem in Hrvatom v Julijski krajini izpeljanih 131 procesov (od skupno 978), na katerih je bilo obtoženih 544 oseb (od skupno 4.596 oseb). Izrečenih je bilo 42 smrtnih kazni, od teh 33 Slovencem in Hrvatom.

Posebno sodišče se je v času svojega delovanja dvakrat preselilo v Trst, kar je bilo zanesljivo znamenje, da bodo izrečene smrtne kazni. Neposreden povod za prvi tržaški proces je bil napad na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa Il Popolo di Trieste februarja 1930. Obtožnica je bila sestavljena proti 87 osebam, vendar so jih prijeli le 52. Od teh je v prvem delu procesa od 1. do 5. septembra 1930 stopilo pred poroto 18 oseb, več kot leto dni pozneje pa še 30. Sodba je bila grozljiva in je močno odmevala v tujih časopisih. Štirje mladi fantje so bili obsojeni na smrt, ostali na zaporne kazni od 30 let do dveh let in pol, dva pa sta bila oproščena.

Decembra 1941 je posebno sodišče ponovno zasedalo v Trstu. V pripravah na vstop v vojno je morala Italija najprej opraviti z notranjim sovražnikom. Marca 1940 so se začele aretacije in se končale po zasedbi Ljubljanske pokrajine s prijetjem nekaterih emigrantov. Skupno je bilo aretiranih okrog 300 oseb; 60 so jih postavili pred sodišče, 45 oseb so poslali v konfinacijo, ostali so dobili svarilo ali opomin. Na procesu so sodili komunistom, narodnjakom (liberalcem in krščanskim socialistom) ter narodnim revolucionarjem. Obtoženi so bili pripadnosti nacionalističnemu gibanju, ki je z vsemi značilnimi oblikami delovanja rušil integriteto in enotnost države. Proces je potekal od 2. do 14. decembra 1941. Izrečenih je bilo devet smrtnih sodb (od teh so štiri še isti večer pomilostili na dosmrtno ječo), štiri so oprostili, ostale pa so obsodili na skupno 978 in pol let ječe.