Italijanske predfašistične stranke so z resolucijo v parlamentu jamčile, da bodo nacionalne manjšine lahko gojile svoj jezik, kulturo in vero. Z nastopom fašistične vlade se je to spremenilo, saj je bil že obstoj nacionalnih manjšin nezdružljiv s fašistično doktrino. Fašistična raznarodovalna politika je slonela na zanikanju obstoja drugih narodnosti v mejah Italije, saj so bile te umetno ustvarjene po krivdi nekdanjih tujih vlad. Tako je z zakonitimi sredstvi izbrisala zunanji videz obstoja nacionalne manjšine. Izbrisan je bil vodilni razred manjšine, to je srednji sloj z inteligenco. Izjema je bila le duhovščina, ki se je odtlej zdela edina resna ovira za asimilacijo. Leta 1931 so začeli izvajati še kolonizacijo, ki naj bi dokončno izpeljala italijanizacijo. Izkoristili so revščino slovanskih kmetov in jih spravili na boben.

Raznarodovalno politiko je fašistična Italija izvajala prek tiska, šole, socialnih ustanov, sindikata in političnih organizacij.

Že novembra 1918 je izšel ukaz »o sumljivih in nevarnih osebah«. Še pod vojaško upravo je bilo tako na Sardinijo in v druge kraje interniranih okrog tisoč oseb iz Julijske krajine, med njimi voditelji strank, učitelji, odvetniki in duhovniki.
Naslovna stran knjižice Francesca Babudra.
Fašistični plakat, ki prepoveduje uporabo slovanskega govora v javnosti.
Razpuščena 11. septembra 1927.
Razpuščena 30. septembra 1927.
Oktobra 1923 je tržaški prefekt izdal ukaz, da morajo izhajati časopisi tudi v italijanskem prevodu.
Ilirska Bistrica – železniška postaja. Po združitvi trnovske in bistriške občine konec leta 1927 je nastala Villa del Nevoso.
Ukinjeno septembra 1928.
Januarja 1926 je izšel zakon o poitalijančevanju priimkov ali, kot je zapisano v zakonu, o vrnitvi priimka v prvotno obliko. Marca 1929 je bil sprejet še zakon o zamenjavi osebnih imen, od julija 1939 pa je bilo prepovedano dajati otrokom tuja imena.
Prva stran seznama priimkov, ki jih je bilo treba poitalijaniti. V zadnji rubriki je zapisano, kdaj je priimek izgubil italijansko obliko.
Materinski dom v Ilirski Bistrici. Asimilacijo so izvajale tudi skrbstvene ustanove Opera nazionale maternità e infanzia, Lega Nazionale ter njena naslednica ONAIR in Ente Opere Assistenziali.
Ostro kritiko fašistične raznarodovalne politike in informacije so prinašali le emigrantski časopisi.
Za izvedbo projekta kolonizacije je bil leta 1931 ustanovljen Zavod za agrarni preporod treh Benečij. V letih 1929–1934 je huda gospodarska kriza pahnila kmete v revščino. V postopno likvidacijo so šle tudi posamezne zadruge, posojilnice in hranilnice, ki so prej reševala imetja. Obubožani kmetje so odhajali v tujino s trebuhom za kruhom, njihove kmetije pa so pokupili italijanski priseljenci.
Za izvedbo projekta kolonizacije je bil leta 1931 ustanovljen Zavod za agrarni preporod treh Benečij. V letih 1929–1934 je huda gospodarska kriza pahnila kmete v revščino. V postopno likvidacijo so šle tudi posamezne zadruge, posojilnice in hranilnice, ki so prej reševala imetja. Obubožani kmetje so odhajali v tujino s trebuhom za kruhom, njihove kmetije pa so pokupili italijanski priseljenci.
Izseljenci čakajo v Trstu na ladjo za New York. Prizor na sliki je iz časa pred prvo svetovno vojno.