Narodna zveza (Lega Nazionale) je bila ustanovljena leta 1891 kot naslednica ukinjene leta 1886 ustanovljene organizacije Pro patria z namenom, da goji italijanski jezik in kulturo v narodnostno mešanih krajih prek šol, vrtcev, potujočih knjižnic itd. Ponekod je ob slovenski ustanovila še italijansko šolo ali pa italijanski oddelek, drugod je vpeljala le italijanščino kot drugi jezik. Leta 1914 je imela na celotnem območju delovanja 76 osnovnih šol in vrtcev.

Ustanove Narodne zveze so bile potujčevalnice za slovenske in hrvaške otroke. Še zlasti je to prišlo do izraza v času fašizma, ko so dobile dodatno nalogo – poitalijaniti na novo priključene kraje.

Društvo sv. Cirila in Metoda

V razvoju slovenskega šolstva ima velike zasluge Družba sv. Cirila in Metoda, ustanovljena v Ljubljani leta 1886. Glavni namen družbe je bil narodnoobrambni. Društvo je skrbelo za ustanavljanje in vzdrževanje zasebnih šol in vrtcev v tistih krajih, ki so bili najbolj izpostavljeni nemški ali italijanski asimilaciji. Osem let pozneje je bilo ustanovljena še Družba sv. Cirila in Metoda za Istro, ki je v slovenski Istri odprla štiri šole (Rakitovec, Koper, Lucija, Sv. Barbara).

Šolstvo / Do 1918

V slovenski Istri so se ljudske šole odpirale od leta 1819, na Bistriškem pa od leta 1814. V začetku je bil pouk v nemščini in slovenščini. Leta 1849 je izšel odlok, ki je določal materinščino kot učni jezik, leta 1867 pa je temeljni državni zakon jasno določil materni jezik za učni jezik v javnih ljudskih šolah. Istrski deželni zbor je sprejel svoj zakon, po katerem je učni jezik določal pokrajinski šolski svet. Tako so pri ustanavljanju in delovanju šol ter uvajanju maternega kot učnega jezika istrski Slovenci naleteli na zagrizen odpor italijanskih iredentistov, ki so odločali v deželnem zboru.

V slovenski Istri, Brkinih in na Ilirskobistriškem je v šolskem letu 1914/1915 delovalo okrog 50 osnovnih šol.

Šolstvo / 1919–1943

Po končani prvi svetovni vojni so vse šole, ki so zaradi vojnih razmer delovale okrnjeno, nadaljevale z rednim šolskim delom v statusu, ki so si ga pridobile v avstro-ogrski. 1. Oktobra 1923 je bila sprejeta Gentilejeva šolska reforma, ki je postopno odpravila slovenščino v vseh slovenskih šolah. S tem se je začel jezikovni genocid, brez primere v takratni Evropi, in kalvarija primorskih učiteljev – odpuščanje, premeščanje in prisilne upokojitve. Slovenske otroke so poslej poučevali italijanski učitelji, ponekod tudi slovenski učitelji, vendar v italijanskem jeziku.

Politična in predvojaška vzgoja

Fašistična stranka je v svoje organizacije vključevala tudi otroke. Opera Nazionale Balilla (ONB) je bila kulturno-rekreacijska ustanova z nalogo, da vsadi v otroke čut discipline, s športom krepi fizično kondicijo, s predvojaško vzgojo pa vceplja militarističnega duha. Otroke je delila po spolu in starosti. Osnovnošolci od 6. do 14. leta so bili fantje balilla, deklice pa male Italijanke. Od 14. do 18. leta so bili fantje avantgardisti, dekleta pa mlade Italijanke. Sredi tridesetih let se je ONB preimenovala v GIL (Gioventù Italiana del Littorio) in v organizacijo so bili sprejeti še predšolski otroci, ki so postali otroci volkulje. Tako se je izvajala nasilna fašizacija otrok. Včlanili so jih avtomatično ob vpisu v šolo. Nosili so uniforme. Slovenskim otrokom so oblasti delile uniforme zastonj, saj so pričakovale, da jih starši ne bodo kupili. Mnogi so uniformo odklonili, čeprav se je izvajal močan pritisk na starše in otroke.