Fašizem si je izboril vzpon na oblast z nasiljem. Svoj pohod je v Julijski krajini začel s požigom Narodnega doma v Trstu, sedeža slovenskih organizacij. Največjega sovražnika je videl v delavski stranki in slovensko-hrvaškem nacionalnem gibanju. Zato so fašistične čete, ki jih je v Trstu ustanovil in vodil Francesco Giunta, napadale in požigale sedeže slovanskih in delavskih organizacij, kulturne domove, knjižnice, telovadnice in tiskarne.
Fašistično nasilje se je stopnjevalo v času pred volitvami in med njimi. Parlamentarne volitve leta 1921 so bile najbolj krvave, saj so se ljudje spontano uprli nasilju fašističnih škvader.
13. julija 1920 so škvadristi pod vodstvom Francesca Giunte zažgali Narodni dom v Trstu, glavni sedež gospodarske in kulturne dejavnosti Slovencev na Tržaškem.
13. julija 1920 so škvadristi pod vodstvom Francesca Giunte zažgali Narodni dom v Trstu, glavni sedež gospodarske in kulturne dejavnosti Slovencev na Tržaškem.
Razdejana notranjost slovenske šole.
Uničeni prostori delavskega lista Il Lavoratore.
Edinost, 12. april 1921.
Volišče v Knežaku. Leto 1921 je v zgodovini tega območja zapisano zaradi fašističnega nasilja na dan volitev v italijanski parlament 15. maja, ki je pripeljalo do spopadov in smrtnih žrtev na obeh straneh.
Glasovnici na volitvah leta 1921.
Glasovnici na volitvah leta 1921.
Križpot, maj 1921. Fašisti so se maščevali za odpor volivcev.
V Marezigah so se 15. maja 1921 domačini spontano uprli fašističnim nasilnežem. Napadli so jih s kamenjem in tri fašiste ubili.
V Marezigah so se 15. maja 1921 domačini spontano uprli fašističnim nasilnežem. Napadli so jih s kamenjem in tri fašiste ubili.
Februarja 1923 so sodili upornim marežganskim kmetom in osmim fašistom. Fašiste so oprostili, osem Marežganov pa je bilo obsojenih na zaporne kazni od štirih let do osmih mesecev.