Do 19. stoletja je beseda noša označevala vse »kar nosimo, kar imamo na sebi«, približno sredi stoletja pa se je izenačila s pojmom kmečkega oblačilnega videza, tako de se danes ne uporablja za delavski, meščanski in plemiški oblačilni videz. V etnologiji se danes uporablja izraz oblačilni videz, ki je ustrezen za vse družbene plasti in razrede. Oblačila delimo na vsakdanja, delovna, pražnja in oblačila za posebne priložnosti. Med seboj se razlikujejo glede na kraj, čas, namembnost, spol ali starost, skupno pa jim je, da so vse pustile sled v oblačilni kulturi .
V slovenski Istri so se še proti koncu 19. stoletja razlikovali prebivalci iz kmečkega in mestnega okolja tudi po oblačilnem videzu, tako da imamo na eni strani opraviti z nošo vaškega, pretežno kmečkega prebivalstva, ki je živelo v zaledju mest, na drugi strani pa z obleko mestnega, po stanovski in poklicni sestavi zelo raznolikega prebivalstva.
Tekstilna zbirka Pokrajinskega muzeja Koper obsega zbirko oblačil, oblačilnih dodatkov in tekstila drugih namembnosti. Med slednje razvrščamo tudi čipke in vezenine, ki so bile skozi njihov razvoj namenjene krašenju in bogatenju tkanin.
