Po razpustu društev, strank in ustanov tiska je bila duhovščina, ki je skoraj v celoti ostala na svojem mestu, tista, ki je zapolnila praznino, nastalo po preganjanju in emigraciji politikov in učiteljev. Organizirana je bila v Zboru svečenikov sv. Pavla. Organizacije kot Marijina družba so postale sedeži vzgojnega in prosvetnega dela. Zborovsko petje se je omejilo na cerkvene pevske zbore, ki so gojili tudi posvetno pesem. Opravili so levji delež pri učenju maternega jezika, ki so ga poučevali v okviru verouka. Fašistične oblasti so se zavedale vloge duhovnikov in videle v njihovem delovanju zadnjo oviro za asimilacijo manjšine. Že v dobi okupacijskega režima so vrsto domačih duhovnikov zamenjali z vojnimi kurati. Pozneje so krajevne oblasti načrtno izvajale kampanjo proti posameznim duhovnikom in zahtevale zamenjavo. Po letu 1930 so jih oblasti začele še kazensko preganjati.
Tudi med vojno so primorski duhovniki stali svojemu ljudstvu ob strani. Velik del jih je podpiralo narodnoosvobodilno gibanje, več pa jih je v njem tudi aktivno sodelovalo.
V času med obema vojnama in vojno je slikar Tone Kralj poslikal več primorskih cerkva.
V verskih prilikah je simbolično prikazal trpljenje Primorcev pod fašizmom ter z različnimi simboli, kot so nacionalne barve, Mussolinijev obraz idr., nakazal dobre in slabe sile.
Lokev – Dobri pastir. Kristus rešuje ovco, slovenski narod. V ozadju gorijo brkinske vasi. Simbol terorja so čelada in tri volkulje.
Lokev – Kristus kralj. Kristus je sodnik. Med dobre je uvrstil slovenski narod, ki trpi pod fašizmom, med slabe pa Mussolinija, predstavnika arijske rase in krivoprisežnika.
Slivje – prilika iz življenja škofa Martina. Škof Martin rešuje reveže – slovenski narod pred nasiljem fašistične politike.
Lokev – Sejalec. Kristus seje podnevi dobro seme, ponoči pa drugi sejalec z obrazom Gabriela D'Annunzia ljuljko. V ozadju se nad vasema Lokev in Prelože zgrinjajo črni oblaki.
Konkordat, uvod in 22. člen, ki je prizadel narodne manjšine. Leta 1929 sta Vatikan in italijanska država podpisala v Lateranu pakt in konkordat. Po podpisu konkordata se je položaj duhovščine v Julijski krajini poslabšal.
Samostanska šola šolskih sester de Notre Dame v Ilirski Bistrici je imela posebno vlogo, saj so sestre na skrivaj poučevale učenke in gojenke internata tudi v slovenskem jeziku.
Gojenke internata samostanske šole leta 1939. Med njimi je veliko poznejših partizanskih učiteljic.
Hrpelje, 1934. Pevci cerkvenega pevskega zbora.
Mladina iz Slivja in Markovščine s slivarskim župnikom Viktorjem Bercetom na izletu na Slavniku.
