V koprskem okraju je bilo med vojno uničenih 1.499 od skupno 6.620 objektov. Obnova je potekala počasi, ker je primanjkovalo tehničnega kadra, delovne sile, materiala, prevoznih sredstev in predvsem denarja. V prvem obdobju je za obnovo skrbela tehnična baza – strokovna ekipa oseb, ki so na terenu reševale najnujnejše težave. Od začetka leta 1946 so na vaseh nastajale obnovitvene zadruge, v katere so se združevali pogorelci in drugi. Leta 1952 so se priključile kmetijskim zadrugam kot njihovi gradbeni odseki. Po letu 1947 so že nastajala prva gradbena podjetja.
Po vaseh so začeli najprej čistiti ruševine, izvajati dela za prezimovališča pogorelcev na javnih zgradbah in komunikacijskih objektih. V prvem obdobju so večinoma le obnavljali poškodovane objekte, v drugem pa so gradili nove: komunikacije, gospodarske objekte in šole. Leta 1948 so začeli po vaseh rasti zadružni domovi kot bodoča središča gospodarskega in kulturnega življenja.
Obnovo so izvajali s široko mobilizacijo delovne sile, ki se je s prostovoljnim delom, kakor so to imenovali, udeleževala delovnih akcij. Organizacija Slovensko-italijanska antifašistična unija je skozi delovne bataljone in mladinske delovne brigade organizirala udarniško delo, ki so ga spodbujali s tekmovanji. Mladina je v delovnih brigadah gradila tudi ceste in železniške proge po Jugoslaviji.