Življenje na vasi

Življenje na podeželju sta po vojni zaznamovala dva pojava: agrarna reforma, ki je imela tukaj drugačen značaj (ukinitev kolonata in vrnitev na dražbah prodanih kmetij v času fašizma), ter uvajanje različnih oblik zadružnih organizacij. Novembra 1945 je bila v Kopru ustanovljena okrajna gospodarska zadruga, ki je po vaseh ustanavljala svoje podružnice. Junija 1947 ustanovljena okrožna zadružna zveza pa je koordinirala delo novonastalih zadrug. Prva oblika so bile ljudske nabavno-prodajne zadruge, ki so imele nalogo razdeljevati živila, odkupovati pridelke in prodajati vse trgovsko blago. Z reorganizacijo v zimi 1947/1948 so začeli ustanavljati kmetijske nabavno-prodajne zadruge v skoraj vsakem krajevnem odboru. V letih 1951 in 1952 so se preimenovale v splošne kmetijske zadruge, ki so se začele združevati po vaseh. Nadaljnji razvoj je pripeljal do likvidacij zadrug in ustanavljanja družbenih kmetijskih posesti. V letih 1947–1953 so delovale še kmetijske obdelovalne zadruge. Vendar pa se zadružno življenje na podeželju ni obneslo.

V koprskem okraju je prevladovala mala posest. V obmorskem pasu je bil poudarek na pridelovanju zgodnje zelenjave, v notranjosti pa na vinogradništvu. Slovenska Istra je bila bogata tudi s sadjem in oljkami. Pri živinoreji je bil zaradi pomanjkanja živinske krme poudarek na ovčereji in kozjereji. V prvih povojnih letih je kmeta pestilo večno pomanjkanje semen, gnojil, škropiva, saj je bila dobava iz Jugoslavije nezadostna, po uvedbi jugolire pa otežen tudi nakup v Trstu v takratni coni A. Pozneje sta za reševanje problema skrbela Zavod za pospeševanje gospodarstva in Zadružna poslovna zveza v Kopru.