Tako kot šole so po vojni začeli obnavljati tudi kulturno-prosvetna društva (PD), ukinjena pod fašizmom. Nastajala so tudi nova, saj je bilo stališče oblasti, da mora priti kultura v vsak dom. Najživahneje je bilo delovanje v letih 1947–1955, ko so z izgradnjo zadružnih in pozneje kulturnih domov društva dobila tudi prostore za delovanje. Najbolj razširjeni so bili pevski zbori, dramske skupine in godbe. Gonilna sila v društvih so bili največkrat učitelji, ki so jih ustanavljali, vodili in tudi sami nastopali.
Na višji ravni je bila kulturna dejavnost v mestih, saj je bilo leta 1951 ustanovljeno v Kopru polpoklicno gledališče, ki pa je delovalo le tri sezone. Skrbelo je tudi za amaterske skupine po vaseh.















