Tako kot šole so po vojni začeli obnavljati tudi kulturno-prosvetna društva (PD), ukinjena pod fašizmom. Nastajala so tudi nova, saj je bilo stališče oblasti, da mora priti kultura v vsak dom. Najživahneje je bilo delovanje v letih 1947–1955, ko so z izgradnjo zadružnih in pozneje kulturnih domov društva dobila tudi prostore za delovanje. Najbolj razširjeni so bili pevski zbori, dramske skupine in godbe. Gonilna sila v društvih so bili največkrat učitelji, ki so jih ustanavljali, vodili in tudi sami nastopali.
Na višji ravni je bila kulturna dejavnost v mestih, saj je bilo leta 1951 ustanovljeno v Kopru polpoklicno gledališče, ki pa je delovalo le tri sezone. Skrbelo je tudi za amaterske skupine po vaseh.
Člani PD Frenk iz Boršta leta 1953.
Igralska skupina PD Ivan Cankar iz Krkavč leta 1953.
Gledališka predstava na Plavjah.
Škofije, 1948 – nastop pevskega zbora PD Istrski grmič.
Sv. Anton, 1954 – pevski zbor PD Svoboda na proslavi 50-letnice društva.
Pevski zbor PD Branik iz Šmarij nastopa v koprskem gledališču leta 1951.
Sv. Peter, 29. junij 1952 – folklorna skupina domačega PD France Bevk.
Folklorna skupina PD Branik iz Šmarij nastopa v koprskem gledališču leta 1951.
Dekani, 1952 – brško opasilo.
Sv. Anton, 1953 – dramska skupina PD Svoboda v Goldonijevi komediji Pahljača.
Igralska skupina PD Branik iz Šmarij.
Ansambel Ljudskega gledališča Koper v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi.
