Začetki zadružnega hranilništva in posojilništva so povezani s taborskim gibanjem. Voditelji narodnega preporoda so se zavedali, da do narodne in kulturne osamosvojitve ni mogoče priti brez trdnih gospodarskih temeljev. Za gospodarsko osamosvojitev Slovencev in Hrvatov na Tržaškem in v Istri so si prizadevala politična društva in stranke, med temi najbolj društvo Edinost. Na njegovo pobudo so ustanavljali nabavno-prodajne in druge zadruge, konsumna društva in denarne ustanove. Spodbudo za ustanavljanje posojilnic in hranilnic je dala Avstrija že leta 1883. Slovenska kmetijska posest se je zaradi prezadolženosti vedno bolj krčila, zato je bilo treba ustanoviti slovenske denarne zavode, ki so postopno izboljševali ekonomski položaj kmeta. Leta 1884 je bila ustanovljena posojilnica in hranilnica v Kopru, od konca 19. stoletja pa so te nastajale še na podeželju.
Narodni dom v Pobegih, odprt januarja 1904, sedež vaških gospodarskih in kulturnih organizacij.
Narodni dom v Trstu, zgrajen leta 1904, je simbol narodnega preporoda tržaških in istrskih Slovencev. V njem so imele prostore politične, gospodarske in kulturno-prosvetne organizacije.
Narodni dom v Podgradu, zgrajen leta 1905. V njem so imele sedež kulturne in gospodarske organizacije.
Skladišče delavsko-konsumne zadruge v Bertokih, ki je delovala od leta 1906.
Trgovina v Podgradu, last Slavoja Jenka.
