Do leta 1954 so bile v koprskem okraju izvedene trojne volitve v upravne organe: prve v letu 1945, druge leta 1950 in nato še leta 1952, to je po ukinitvi istrskega okrožja. Najodmevnejše so bile tiste leta 1950. Razpisane so bile za 16. april, s tremi strankami na volilni listi: Slovensko-italijanska ljudska fronta (SILF) ter italijanski socialistična stranka STO in krščansko-socialna skupina. Zmagala je SILF z več kot 88 odstotki glasov. Najmanjšo podporo je dobila v okoljih z italijanskim prebivalstvom, prav tako je bil tam največji odstotek neveljavnih glasovnic.
Pomembnost upravnih volitev leta 1950 so dokazovali tudi slavoloki, s katerimi so krasili mesta in vasi: Škofije, Izola, Čežarji.
Pomembnost upravnih volitev leta 1950 so dokazovali tudi slavoloki, s katerimi so krasili mesta in vasi: Škofije, Izola, Čežarji.
Pomembnost upravnih volitev leta 1950 so dokazovali tudi slavoloki, s katerimi so krasili mesta in vasi: Škofije, Izola, Čežarji.
Koper, 16. april 1950.
Marezige, 16. april 1950.
Sv. Anton, 16. april 1950.
Po osvoboditvi je oblast pohitela s popolno obnovo slovenskih osnovnih šol. Dediščina fašistične politike in nato še vojne je bila porazna: neznanje slovenščine, uničena šolska poslopja in inventar. Velik problem je bil tudi učiteljski kader, ki ga slovenska Istra ni imela. Zato so učitelji prihajali z vse Primorske in Slovenije. Učitelj je imel na vasi zelo pomembno vlogo: skrbel je tudi za izobraževanje odraslih v opismenjevalnih in drugih tečajih, bil je organizator in vodja kulturnega življenja in bil tudi politično aktiven.
Ob koncu prvega šolskega leta je v takratnem koprskem okraju delovalo 50 osnovnih šol, ki so se odpirale do pomladi 1946. Do leta 1950 so bile to štirirazredne šole, s kombiniranim poukom. Takrat so bile izvedene organizacijske in programske spremembe: poleg osnovnih šol so začeli odpirati še osemletke – do leta 1954 jih je bilo šest.
Veliko število šol je bilo potrebnih zato, da šolarji niso pešačili predaleč. Že tako so dostikrat manjkali od pouka zaradi kmečkih opravil, pozimi pa še zaradi slabe obleke in obutve.
Kubed, 1945/1946 – učiteljica Slavka Čop na vhodu kubejske šole – barake. Takoj po vojni so v petih vaseh, požganih med vojno, šolo namestili v barake.
Šmarje, 1946 – šola baraka.
Trsek, 1955. Šole so domovale tudi v zasebnih hišah. Učiteljica Pavla Brne stoji s svojimi učenci pred »šolo«, ki je v hiši spodaj, zgoraj pa je njeno stanovanje.
Padna, junij 1946 – učenci prvega in drugega razreda z učiteljico Marijo Bole.
Hrvoji, šolsko leto 1947/1948 – učenci z učiteljico Tončko Skrinjar.
Koper, maj 1948. Lutkovna skupina šole iz Gradina pod vodstvom Marijana Malca nastopa v Dijaškem domu z igrico Janko in Metka.
Vanganel, 1948 – učenci z učiteljico Dostano Mozetič.
Osp, junij 1952 – učitelj Stojan Ražem z učenci.
Krkavče, junij 1952 – učenci četrtega razreda z učiteljem Milanom Marušičem.
oršt, junij 1953 – učenci borštanske šole in učitelji Nada in Vladimir Prinčič ter Vilma Badovinac.
Rižana, 1953 – učiteljica Marija Valentinčič z učenci.
Dekani, 1954 – učenci in učiteljica Nada Ravbar pred novim šolskim poslopjem.