Leta 1867 je Avstrija dobila novo ustavo z vrsto liberalnih zakonov, med katerimi sta za Slovence najpomembnejša tista o pravici združevanja in o ustanavljanju društev. Tako so se pojavile ideje o potrebi organiziranja zborovanj, ki so po češkem vzoru dobila ime »tabor«. Na taborih so se poudarjale politične, socialne in narodnostne zahteve. Prvi tabor na Slovenskem je bil organiziran leta 1868, na južnem Primorskem pa so bili tabori na Kalcu pri Knežaku (1869), v Kubedu (1870), Dolini (1878) in Bezovici pri Materiji (1883). Vse tabore je prežemal narodni program, oblikovan v letu 1848. Ideja Zedinjene Slovenije in enakopravnosti narodov je dosegla v tem času višek ter je združevala pripadnike vseh slojev.
Pomembno narodnoprebudno delo so opravljala tudi politična društva, ki so se odločno zavzemala za narodnostne pravice, ustanavljanje slovenskih šol, ekonomsko samostojnost in jezikovno enakopravnost. Prve korenine segajo v leto 1848, ko sta bili prvič omogočeni svobodno združevanje in zborovanje, po letu 1870 pa so začela nastajati nova narodna oziroma politična društva. Predhodnice so bile čitalnice, sicer na videz prosvetna društva, ki pa so v začetku delovale izrazito politično.
Pivški tabor je bil 9. maja 1869 pri Vilharjevem gradu Kalc. Udeležilo se ga je osem do devet tisoč ljudi.
Pivški tabor je bil 9. maja 1869 pri Vilharjevem gradu Kalc. Udeležilo se ga je osem do devet tisoč ljudi.
Tabor v Kubedu (7. avgusta 1870) je prebudil istrske Slovence iz političnega mrtvila. Udeležili so se ga tudi istrski Hrvatje, skupno od štiri do pet tisoč ljudi.
Pobudnik in organizator taborov v Dolini in Brezovici pri Materiji je bilo politično društvo Edinost.
Pobudnik in organizator taborov v Dolini in Brezovici pri Materiji je bilo politično društvo Edinost.
Politično društvo Edinost (1874–1928) je imelo pomembno vlogo pri narodni prebuji Slovencev na Tržaškem in v Istri. Njegov ustanovitelj in dolgoletni predsednik je bil Ivan Nabergoj. Dve leti kasneje je začelo izhajati tudi istoimensko glasilo.
Politično društvo Edinost (1874–1928) je imelo pomembno vlogo pri narodni prebuji Slovencev na Tržaškem in v Istri. Njegov ustanovitelj in dolgoletni predsednik je bil Ivan Nabergoj. Dve leti kasneje je začelo izhajati tudi istoimensko glasilo.
Politično društvo Edinost (1874–1928) je imelo pomembno vlogo pri narodni prebuji Slovencev na Tržaškem in v Istri. Njegov ustanovitelj in dolgoletni predsednik je bil Ivan Nabergoj. Dve leti kasneje je začelo izhajati tudi istoimensko glasilo.
Delavsko podporno društvo (prvotni naziv Slavjansko podporno društvo) je bilo ustanovljeno leta 1879.
Delavsko podporno društvo (prvotni naziv Slavjansko podporno društvo) je bilo ustanovljeno leta 1879.
Leta 1902 je bilo v Pazinu ustanovljeno Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri z nalogo, da budi narodno zavest in brani narodove pravice na vseh področjih javnega življenja. Njegovo glasilo je postala Naša sloga.
Leta 1902 je bilo v Pazinu ustanovljeno Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri z nalogo, da budi narodno zavest in brani narodove pravice na vseh področjih javnega življenja. Njegovo glasilo je postala Naša sloga.
Glasilo Jugoslovanske socialdemokratske stranke, ustanovljene v Ljubljani leta 1896, nekaj časa pa je bil njen sedež tudi v Trstu.
Letak glasila Rdeči prapor za 1. maj 1899.
Narodna delavska organizacija (NDO) je bila ustanovljena leta 1907 v krogu političnega društva Edinost. Njen socialni program je temeljil na nacionalni osnovi.
Narodna delavska organizacija (NDO) je bila ustanovljena leta 1907 v krogu političnega društva Edinost. Njen socialni program je temeljil na nacionalni osnovi.
Narodna delavska organizacija (NDO) je bila ustanovljena leta 1907 v krogu političnega društva Edinost. Njen socialni program je temeljil na nacionalni osnovi.
