Po kapitulaciji Italije se je na Primorskem začel obnavljati pouk v slovenskem jeziku v tako imenovanih partizanskih šolah. Nastajale so na več načinov: samoiniciativno, ko so učitelji začeli poučevati kar sami; organizirano, ko so jih po navodilih NOS za Slovensko primorje ustanavljali odbori OF; ponekod pa so otroke poučevali duhovniki, če zaradi prisotnosti okupatorja ni bilo mogoče odpreti šole.

Odpirali so se tudi večerni tečaji. Obiskovala jih je mladina, starejša od 14 let, ki je končala italijansko šolo in se tako izpopolnjevala v slovenščini. Za učitelje in normalen potek pouka so skrbeli roditeljski sveti.

Pouk je trajal dve šolski leti, razen v slovenski Istri, kjer razmere tega niso dopuščale. Pedagoško-metodične smernice so učitelji dobivali od pokrajinskega šolskega nadzornika. Pouk se je odvijal največkrat v zasebnih hišah, ker je okupator šole požgal ali zasedel. Velik problem so bile učne moči, saj jih je bilo malo, v slovenski Istri celo nič. Zato so si tu pomagali tako, da so v šolah poučevale domače mladinke, pouk pa je bil zelo poenostavljen. Povsod je bilo poudarjeno, da se mora poučevati v duhu OF.

V letih 1943–1945 je na našem območju delovalo 164 partizanskih šol.

Marica Čepe - Eva, prva šolska nadzornica za okrožje Brkini.
Breda Preinfalk, organizatorka partizanskega šolstva v slovenski Istri in prva šolska nadzornica.
Zora Šerbak - Magda, prva šolska inšpektorica južnoprimorskega okrožja.
Marija Majnik - Majda, zadnja šolska nadzornica v južnoprimorskem okrožju.
Učiteljica Sonja Dekleva - Bregant z učenci v igrici, ki jo je sama pripravila. Nastopali so v šoli v Divači leta 1944.
Učiteljica Sonja Dekleva - Bregant z učenci v igrici, ki jo je sama pripravila. Nastopali so v šoli v Divači leta 1944.
Zborna recitacija učencev šole Simona Gregorčiča iz Košane ob zaključku prvega šolskega leta.
Rjavče poleti 1944. Šolarji so nastopali tudi na kulturno-političnih prireditvah, ki so jih takrat imenovali miting.
Himna slovenskih pionirjev je nastala leta 1943. To so bili šolarji od 7. do 14. leta starosti. Pionirsko organizacijo so vodili učitelji ali mladinci. Pionirji so bili zelo aktivni. Sodelovali so na kulturnih prireditvah, bili pa so tudi kurirji, obveščevalci in stražarji.
Himna slovenskih pionirjev je nastala leta 1943. To so bili šolarji od 7. do 14. leta starosti. Pionirsko organizacijo so vodili učitelji ali mladinci. Pionirji so bili zelo aktivni. Sodelovali so na kulturnih prireditvah, bili pa so tudi kurirji, obveščevalci in stražarji.
Iz pisma prosvetnega referenta za Primorsko Franceta Bevka primorskim učiteljem jeseni 1943.
Iz pisma prosvetnega referenta za Primorsko Franceta Bevka primorskim učiteljem jeseni 1943.
Urnik.
Učna priprava.
Učna priprava.
Slivje, 1944 – učenci z učiteljico Rozo Firm.
Škoflje, maj 1944 – učenci in učitelj Mirko Dujc.
Šolarji z učiteljico Hermino Ferluga na Plavjah leta 1944.
Prosti spisi učencev.
Prosti spisi učencev.
Prosti spisi učencev.
Prosti spisi učencev.
Prosti spisi učencev.
Slivje, 1944 – učenci z učiteljem župnikom Viktorjem Bercetom.
Pregarje spomladi 1945 – pionirji z vodjo vaške pionirske organizacije Danico Bubnič.
Partizanske učiteljice z Bistriškega v Trstu, junij 1945.