Partizanske enote

Jeseni 1943 so se začele obnavljati partizanske enote, razbite v nemški ofenzivi, in postopoma so se formirale nove. Za delovanje partizanskih enot so imeli ugodne pogoje Brkini in Ilirskobistriško, medtem, ko je bilo v slovenski Istri drugače. Malo gozda, zaradi gričevnatega sveta velika preglednost, gosta mreža prometnih poti in sovražnih postojank – vse to je narekovalo, da so tu lahko delovale le številčno majhne operativne enote, ki so izvajale manjše akcije. 18. septembra 1943 je bilo to področje izločeno iz operativnega okvira primorskega vojaškega vodstva in podrejeno do konca decembra 1943 XIV. diviziji in 7. korpusu. Konec januarja 1945 je ponovno prišlo pod primorsko poveljstvo – tokrat 9. korpus. Novinci iz slovenske Istre in Brkinov so pomnožili tudi enote 7. korpusa na Dolenjskem in Notranjskem.

Iz območja slovenske Istre, Brkinov, Vremske doline in Ilirske Bistrice je na bojiščih doma in po Jugoslaviji padlo okrog 1.200 borcev.

Operativne enote

ISTRSKI ODRED je bil ustanovljen postopoma. Najprej sta bila 7. in 8. oktobra 1943 formirana večji del štaba in en bataljon. 1. bataljon je bil ustanovljen med 15. in 20. oktobrom, 2. bataljon pa mesec dni pozneje. 3. bataljon je nastal konec 1943 v Dolu pri Hrastovljah iz borcev bivše 1. slovenske istrske brigade in Tržaške brigade ter se je imenoval po padlem komandantu Tržaške brigade. Najpozneje do 10. decembra 1943 je bil vključen v Istrski odred. Naloge odreda so bile zbiranje orožja, municije, opreme, mobilizacija, varovanje in odpremljanje novincev in orožja, rušenje prometnih zvez in napadanje sovražnika ter zaščita civilnega prebivalstva pred sovražnikom. Deloval je v slovenski Istri (občasno) in v Brkinih. 6. septembra 1944 je po reorganizaciji postal 4. bataljon 9. brigade 18. divizije, 27. januarja 1945 pa je bil vključen v 30. divizijo kot 4. bataljon Bazoviške brigade.

BATALJON ALME VIVODA je uradno spadal v sestavo 14. udarne tržaške garibaldinske brigade. Ustanovljen je bil 20. marca 1944 pri Socerbu in se je poimenoval po padli miljski aktivistki. Sestavljali so ga večinoma Italijani iz istrskih mest, največ iz Milj. Deloval je v slovenski in hrvaški Istri, do novembra pod vodstvom Maria Tula – Cicogne. Bataljon je bil 25. novembra 1944 uničen v nemški ofenzivi med Kučibregom in Topolovcem.

V sestavi NOV in POS so delovale še druge italijanske enote, v katere so bili vključeni tudi Italijani iz slovenske Istre: na severnem Primorskem divizija Natisone, na Dolenjskem pa 24. garibaldinska brigada Fontanot.

Varnostno-obveščevalne enote

Novembra 1943 je bila ustanovljena Varnostno-obveščevalna služba (VOS) v slovenski Istri, decembra pa še v Brkinih. Glavne naloge VOS so bile odkrivanje ovaduhov, zbiranje podatkov o sovražnikovi moči in gibanju, spremstvo vodilnim vojaškim osebam in aktivistom ter izvajanje diverzantskih in vojaških akcij. Imela je varnostno in obveščevalno službo. Aprila 1944 je bila izvedena reorganizacija: iz treh vosovskih skupin južnoprimorskega okraja so bile ustanovljene štiri čete v sestavi 5. BATALJONA 1. BRIGADE VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI (VDV). Istrska skupina je postala 1. četa in je še naprej delovala v slovenski Istri. Sredi aprila je bil ustanovljen še odsek za notranje zadeve (ONZ) z okrožnimi izpostavami. OKROŽNA IZPOSTAVA ONZ je imela obveščevalno in varnostno službo, t. i. NARODNO ZAŠČITO. Avgusta 1944 je bila izpeljana reorganizacija ONZ – ustanovljen je bil ODDELEK ZA ZAŠČITO NARODA (OZNA), ki je imel svoje pooblaščence po novonastalih okrožjih.

Zaključne operacije