Jeseni 1943 so se začele obnavljati partizanske enote, razbite v nemški ofenzivi, in postopoma so se formirale nove. Za delovanje partizanskih enot so imeli ugodne pogoje Brkini in Ilirskobistriško, medtem, ko je bilo v slovenski Istri drugače. Malo gozda, zaradi gričevnatega sveta velika preglednost, gosta mreža prometnih poti in sovražnih postojank – vse to je narekovalo, da so tu lahko delovale le številčno majhne operativne enote, ki so izvajale manjše akcije. 18. septembra 1943 je bilo to področje izločeno iz operativnega okvira primorskega vojaškega vodstva in podrejeno do konca decembra 1943 XIV. diviziji in 7. korpusu. Konec januarja 1945 je ponovno prišlo pod primorsko poveljstvo – tokrat 9. korpus. Novinci iz slovenske Istre in Brkinov so pomnožili tudi enote 7. korpusa na Dolenjskem in Notranjskem.

Iz območja slovenske Istre, Brkinov, Vremske doline in Ilirske Bistrice je na bojiščih doma in po Jugoslaviji padlo okrog 1.200 borcev.

Operativne enote

ISTRSKI ODRED je bil ustanovljen postopoma. Najprej sta bila 7. in 8. oktobra 1943 formirana večji del štaba in en bataljon. 1. bataljon je bil ustanovljen med 15. in 20. oktobrom, 2. bataljon pa mesec dni pozneje. 3. bataljon je nastal konec 1943 v Dolu pri Hrastovljah iz borcev bivše 1. slovenske istrske brigade in Tržaške brigade ter se je imenoval po padlem komandantu Tržaške brigade. Najpozneje do 10. decembra 1943 je bil vključen v Istrski odred. Naloge odreda so bile zbiranje orožja, municije, opreme, mobilizacija, varovanje in odpremljanje novincev in orožja, rušenje prometnih zvez in napadanje sovražnika ter zaščita civilnega prebivalstva pred sovražnikom. Deloval je v slovenski Istri (občasno) in v Brkinih. 6. septembra 1944 je po reorganizaciji postal 4. bataljon 9. brigade 18. divizije, 27. januarja 1945 pa je bil vključen v 30. divizijo kot 4. bataljon Bazoviške brigade.

Borci 3. bataljona Istrskega odreda prihajajo na Kozjane marca 1944.
Tatre, junij 1944 – člani štaba načrtujejo nove akcije.
Obveščevalni vod – predaja raporta.
Kozjane, marec 1944 – pri politični uri.
Kozjane, marec 1944 – na tečaju rokovanja z minometom.
Artviže, april 1944 – vod za zvezo.
Artviže, april 1944 – ob tabornem ognju.
Mrše poleti 1944 – zborovanje. Borci Istrskega odreda so organizirali mitinge in na njih tudi sodelovali.
Ostrožno Brdo, 14. marec 1944 – pogreb borcev odreda, padlih dva dni prej na Stari Sušici.

BATALJON ALME VIVODA je uradno spadal v sestavo 14. udarne tržaške garibaldinske brigade. Ustanovljen je bil 20. marca 1944 pri Socerbu in se je poimenoval po padli miljski aktivistki. Sestavljali so ga večinoma Italijani iz istrskih mest, največ iz Milj. Deloval je v slovenski in hrvaški Istri, do novembra pod vodstvom Maria Tula – Cicogne. Bataljon je bil 25. novembra 1944 uničen v nemški ofenzivi med Kučibregom in Topolovcem.

V sestavi NOV in POS so delovale še druge italijanske enote, v katere so bili vključeni tudi Italijani iz slovenske Istre: na severnem Primorskem divizija Natisone, na Dolenjskem pa 24. garibaldinska brigada Fontanot.

Flavio Lazzarini, namestnik komandanta 3. bataljona Istrskega odreda Giovanni Zol, padel 28. marca 1944 v Trseku.
Pozivnica za vstop v NOV Slovenije. V začetnih mesecih 1944 je v slovenski Istri mobilizacijo izvajal 3. bataljon Istrskega odreda Giovanni Zol, po svojem komandantu imenovan tudi Darkov bataljon.
Paolo Zaccaria - Zaro, član miljske grupe GAP, zadnji komandant bataljona od novembra 1944, padel 25. novembra 1944 pri Hrvojih.
Območje delovanja Tržaške brigade in bataljona Alme Vivoda.
Spominska plošča ob vhodu v Socerbsko jamo, posvečena ustanovitvi bataljona Alme Vivoda.

Varnostno-obveščevalne enote

Novembra 1943 je bila ustanovljena Varnostno-obveščevalna služba (VOS) v slovenski Istri, decembra pa še v Brkinih. Glavne naloge VOS so bile odkrivanje ovaduhov, zbiranje podatkov o sovražnikovi moči in gibanju, spremstvo vodilnim vojaškim osebam in aktivistom ter izvajanje diverzantskih in vojaških akcij. Imela je varnostno in obveščevalno službo. Aprila 1944 je bila izvedena reorganizacija: iz treh vosovskih skupin južnoprimorskega okraja so bile ustanovljene štiri čete v sestavi 5. BATALJONA 1. BRIGADE VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI (VDV). Istrska skupina je postala 1. četa in je še naprej delovala v slovenski Istri. Sredi aprila je bil ustanovljen še odsek za notranje zadeve (ONZ) z okrožnimi izpostavami. OKROŽNA IZPOSTAVA ONZ je imela obveščevalno in varnostno službo, t. i. NARODNO ZAŠČITO. Avgusta 1944 je bila izpeljana reorganizacija ONZ – ustanovljen je bil ODDELEK ZA ZAŠČITO NARODA (OZNA), ki je imel svoje pooblaščence po novonastalih okrožjih.

Ivan Zidar - Veljko, prvi načelnik okrožne komisije VOS za Brkine, januarja 1944 ujet in obešen na Brezovem Brdu.
Albert Gruden - Blisk, komandant varnostnikov okrožne komisije VOS za slovensko Istro, nato namestnik komandanta 5. bataljona 1. brigade VDV, in Vidko Hlaj - Stane Grčar, vodja južnega centra pokrajinske komisije VOS za Primorsko.
Prisega narodnega zaščitnika.
Izkaznica.
Člani VOS za slovensko Istro, med njimi Danilo Petrinja - Primož, odgovoren za obveščevalno službo, in Ivan Grzetič - Žitomir, načelnik okrožne komisije VOS.
Del 5. bataljona 1. brigade VDV nad Volčami.

Zaključne operacije

Borci 4. jugoslovanske armade v osvobojeni Ilirski Bistrici.
Borci 4. jugoslovanske armade v osvobojeni Ilirski Bistrici.
Končne operacije pri Ilirski Bistrici.
7. maja 1945 je bilo v Zagorju na Pivki podpisano premirje.
Pripadniki KNOJ v osvobojeni Ilirski Bistrici.
Končne operacije za osvoboditev slovenske Istre.
Depeša okrožnega komiteja za južnoprimorsko okrožje o zasedbi obalnih mest.
Borci Komande mesta Koper, 4. bataljona Bazoviške brigade in 2. brigade KNOJ v Kopru v začetku maja 1945.