Pesmi so vedno razgibavale narode, jih narodnostno spodbujale, ozaveščale ter spremljale v revolucijah in vojnah. Z domoljubno in revolucionarno pesmijo na ustih so ljudje oblikovali zgodovino.
Najbolj znana pesnika domoljubnih pesmi v drugi polovici 19. stoletja sta bila Simon Jenko in Simon Gregorčič. Nekatere njune pesmi, ki so jih skladatelji tudi uglasbili, so postale tako priljubljene, da so ponarodele.
V čitalniški dobi je imelo posebno vlogo zborovsko petje, ki je z domoljubno pesmijo krepilo ljubezen do domovine, naroda in slovenskega jezika. Pesmi so bile narodne in umetne. Ustvarjalnost skladateljev je bila med narodnim preporodom usmerjena predvsem v poudarjanje narodne samobitnosti, skladbe pa so bile prirejene širšemu krogu izvajalcev in so zato ostale žive do danes. Težišče je bilo na narodnoprebudni vsebini teksta in melodiji, ki je pritegovala široke množice.
Čas narodne prebuje in taborskega gibanja spremljajo skladbe bratov Ipavec, Miroslava Vilharja, Davorina Jenka, Hrabroslava Volariča, Hajdriha, Antona Foersterja, Antona Nedveda in drugih.
Čas taborskega gibanja in narodne prebuje so spremljale skladbe bratov Ipavec, zdravnikov iz Šentjurja na Štajerskem. Vrsta njunih pesmi je postala narodna last.
Simon Gregorčič (1844–1906) je bil že v svojem času zelo priljubljen. Zaradi preprostega izraza in melodičnosti njegovih pesmi se ga je oprijel vzdevek Goriški slavček.
Razglednice iz prve svetovne vojne so pošiljatelji radi opremljali z Gregorčičevimi verzi.
Simon Jenko (1835–1869) je objavil pesem Naprej leta 1860. Potem ko jo je Davorin Jenko uglasbil, je postala glasnica nove dobe in izraz prizadevanj Slovencev za zedinjenje. Naprej zastava slave je postala prva narodna himna Slovencev.
Leta 1862 je Simon Jenko napisal pesem Buči morje Adrijansko, ki je postala, posebno po uglasbitvi, himna Slovencev na Primorskem in Tržaškem.
Miroslav Vilhar (1818–1871), rojen v Planini, živel na Kalcu pri Knežaku, je bil narodni buditelj Notranjske. Pesmi, ki jih je pisal in uglasbil, so bile tako priljubljene, da so ponarodele (Lipa zelenela je, Zagorski zvonovi, Po jezeru itd.).
Leta 1906 so Vilharju kot tretjemu Slovencu odkrili spomenik v Postojni.
Fran Venturini (1882–1952), učitelj, pevovodja in skladatelj, doma iz Boljunca. V prvih dvajsetih letih tega stoletja je veliko naredil na kulturnem področju v dolinski občini. Kot skladatelj je ustvarjal za cerkvene, posvetne in otroške zbore.
