Različne oblike kulturno-prosvetnega in drugega društvenega življenja so za časa avstrijske vladavine opravile neprecenljivo delo za krepitev narodne zavesti in dvig kulturne ravni Slovencev. Društveno življenje je lahko zaživelo šele z ustavnimi spremembami leta 1860, ki so med drugim dovoljevale ustanavljanje kulturnih društev pri vseh narodih habsburškega cesarstva.
Prva oblika društvenega življenja so čitalnice, ki so bile od šestdesetih let 19. stoletja središče kulturnega življenja in političnega boja za obstanek. Narodno zavedna inteligenca je na čitalniških prireditvah bèsedah z govori, recitali in zborovskim petjem dokazovala kulturno samobitnost in gojila narodno zavest. Prva čitalnica na slovenskem etničnem ozemlju je nastala leta 1861 v Trstu. Po letu 1870 so čitalnice izgubile vitalnost in nastajale so nove oblike narodnobuditeljskega in kulturnega delovanja – pevska, godbena, tamburaška, bralna, prosvetna, izobraževalna in druga društva, ki so se množila od devetdesetih let 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne. Med vojno so v glavnem prenehala delovati, a so se po vojni kmalu obnovila. Do konca leta 1927 je fašistična Italija vsa društva razpustila, društveno premoženje pa zaplenila.
Godbeniki društva “svoboda” iz sv. Antona pri Kopru leta 1906.
Tamburaško-pevski klub Ilirska vila, ustanovljen leta 1896, je deloval kot odsek Ilirskega Sokola.
Dramsko društvo Istra iz Kopra je delovalo v letih 1908–1909.
Tamburaški zbor društva Venec s Kozine.
Društvo Volarič iz Čežarjev.
Osnutek društvene uniforme iz Dekanov iz leta 1887.
Tamburaški zbor slovenskega izobraževalnega društva iz Dekanov, ustanovljenega leta 1902.
Člani tamburaškega društva Sloga iz Jelšan leta 1925.
Pevski zbor iz Materije in gasilci leta 1921.
Hrpeljska godba iz obdobja 1921–1923.
Slovenci dobijo svojo narodno zastavo v belo-modri-rdeči barvi leta 1848.
Pesem, posvečena novorojeni slovenski narodni zastavi.
