Do 1947

Gospodarski obrati so v prvem povojnem desetletju doživeli velike spremembe: večina jih je nadaljevala delo, spreminjali pa so imena, menjavali lastnike in tudi dejavnost. Nekaj so jih ukinili oziroma združili z novonastalimi podjetji z novo dejavnostjo. Najbolj razvite so bile živilska industrija (Izola, Koper), ladjedelništvo (Piran, Koper), ščetkarstvo (Koper) in solinarstvo (Sečovlje, Strunjan).

Po vojni je z aktivnostjo nadaljevala večina industrijskih obratov. Razmere za delo so bile zelo težke, zato je bila proizvodnja skromna in je naraščala le počasi. Lastniki industrijskih obratov so imeli svoje sedeže v Trstu (takrat v coni A) ali v Italiji. Obveze do lastnih podružnic so bili pripravljeni izpolnjevati pod pogojem, da izdelke prodajajo v coni A, česar pa Vojaška uprava Jugoslovanske armade (VUJA) ni dovolila. Tako so ti obrati prešli pod upravo Komisije za upravo narodne imovine (KUNI).

Med pripravami na ustanovitev STO leta 1947 je VUJA v veliki meri razstavila tovarniško opremo in stroje in vse odpeljala v Jugoslavijo. Demontirane so bile tudi vse naprave v rudniku in odpeljan velik del ribiške flote. To je povzročilo upad proizvodnje in še večjo brezposelnost.

Drugo veliko spremembo sta prinesli nacionalizacija gospodarskih organizacij in uvedba samoupravljanja leta 1951.

Izola, zadaj tovarna Arrigoni. Leta 1881 jo je postavila avstrijska družba Warhanek. Leta 1925 jo je prevzela družba Arrigoni iz Trsta, zato je bila tudi po vojni njena generalna uprava v Trstu. Predelovala je sveže in slane ribe, zelenjavo, izdelovala paradižnikovo mezgo, marmelado in jušne kocke.
Izola, zadaj tovarna Arrigoni. Leta 1881 jo je postavila avstrijska družba Warhanek. Leta 1925 jo je prevzela družba Arrigoni iz Trsta, zato je bila tudi po vojni njena generalna uprava v Trstu. Predelovala je sveže in slane ribe, zelenjavo, izdelovala paradižnikovo mezgo, marmelado in jušne kocke.
Tovarno rib De Langlade je leta 1897 ustanovila družba C. Depangher. Leta 1925 jo je kupila družba De Langlade iz Genove. Tako je bil sedež družbe v Genovi, podružnica v Trstu, tovarna pa v Kopru. Leta 1957 se je preimenovala v Ikro, dve leti pozneje pa je bila ukinjena.
Tovarno rib De Langlade je leta 1897 ustanovila družba C. Depangher. Leta 1925 jo je kupila družba De Langlade iz Genove. Tako je bil sedež družbe v Genovi, podružnica v Trstu, tovarna pa v Kopru. Leta 1957 se je preimenovala v Ikro, dve leti pozneje pa je bila ukinjena.
Tovarna mila Salvetti je bila ustanovljena leta 1876 kot tovarna stekla. Leta 1910 je začela z novim proizvodnim programom in izdelovala milo, pralni prašek, sodo itd. Po vojni se je preimenovala v Ex Salvetti in bila v začetku šestdesetih let ukinjena.
Tovarna mila Salvetti je bila ustanovljena leta 1876 kot tovarna stekla. Leta 1910 je začela z novim proizvodnim programom in izdelovala milo, pralni prašek, sodo itd. Po vojni se je preimenovala v Ex Salvetti in bila v začetku šestdesetih let ukinjena.
Ladjedelnica San Giusto iz Pirana v času med obema vojnama. V njej so gradili tudi motorne in večje tovorne ladje. Leta 1948 se je pod novim lastnikom preimenovala najprej v Piransko brodogradilište, nazadnje leta 1954 v Ladjedelnico Piran, ki je nato delovala še deset let.
V Kopru sta po vojni delovali dve ladjedelnici: eno je imel v lasti Koprčan Nicolo Depangher, druga pa je bila Istria, last delniške družbe iz Bologne. Sedež obeh uprav je bil v Trstu. Kmalu sta prenehali delovati.
Opekarna Nardone v Izoli je nosila ime po lastniku, ki je leta 1900 prišel iz Furlanije. Leta 1947 je lastnik odšel v Trst in leto pozneje se je tovarna preimenovala v Rudo.
V Kopru je bilo ščetkarstvo močno razvito. Po koncu vojne so nadaljevali z delom trije obrati. Večinoma so izdelovali metle, krtače in čopiče. S podržavljenjem po letu 1947 je Roberto Schnabl je postal del tovarne Stil, iz obrata Maria Marzarija je bila leta 1951 ustanovljena Tovarna metel, ščetk in čopičev, ki se ji je leto pozneje priključil še obrat bratov Jaksetich. Iz nje se je pozneje razvila tovarna Iplas.
Rudnik črnega premoga v Sečovljah je ustanovila leta 1936 premogokopna družba Raša s sedežem v Rimu. Po vojni je deloval občasno, ker ga je večkrat zalila voda. Delovati je prenehal leta 1970.
Rudnik črnega premoga v Sečovljah je ustanovila leta 1936 premogokopna družba Raša s sedežem v Rimu. Po vojni je deloval občasno, ker ga je večkrat zalila voda. Delovati je prenehal leta 1970.

Po 1947

Leta 1947 so začela nastajati nova podjetja z novimi dejavnostmi: v Kopru Avtopodjetje Adrija (potniški promet), Intereuropa (tovorni promet) in Stil (pohištvo), v Piranu Agmarit (pomorski promet), v Portorožu Začimba, v Izoli Mehanotehnika (igrače) in v Dekanih Lama (ključavnice in kovinska galanterija).

Leta 1951 je bilo po jugoslovanskem vzorcu tudi v istrskem okrožju uvedeno samoupravljanje. 3. februarja je bil sprejet odlok, da podjetja upravljajo delovni kolektivi prek delavskih svetov. Marca so bile izvedene volitve v delavske svete, ki so prevzeli podjetja v upravljanje. V zasebnih podjetjih so imeli delavci najprej pravico soodločati skupaj z lastnikom, pozneje pa so bila tudi zasebna podjetja izenačena s tistimi v lasti okrajnega odbora.

Avtopodjetje Adrija je bilo ustanovljeno 5. februarja 1947 kot naslednik jeseni 1946 ustanovljenega Avtopodjetja Koper. Njegov vozni park je štel najprej deset kamionov. Leta 1948 so kupili prvi avtobus. Šest let pozneje se je podjetje preimenovalo v Slavnik Koper.
Nova koprska avtobusna postaja je začela delovati leta 1950.
Traktor Fiat je bilo prvo vozilo Intereurope, ustanovljene 10. februarja 1947.
Proizvodi tovarne Fructus iz Kopra. Podjetje je bilo osnovano leta 1908 kot Conti Caldo S.A. za izdelovanje paradižnikove mezge in mesnih izdelkov. Pozneje je postal lastnik Consorzio agrario, po vojni pa je prešla pod upravo okrajne gospodarske zadruge in dobila novo ime.
Nova vinska klet podjetja Vino.
V spomin na prevzem podjetja v upravljanje so na pročelja postavljali spominske plošče.
Tovarna igrač Mehanotehnika v Izoli je bila ustanovljena 1. novembra 1952.
Prva igrača – mehano, po kateri je tovarna dobila ime.
Tovarna ključavnic in kovinske galanterije Lama v Dekanih je bila ustanovljena 28. decembra 1953. Prostore je imela najprej v zadružnem domu.
Tovarna ključavnic in kovinske galanterije Lama v Dekanih je bila ustanovljena 28. decembra 1953. Prostore je imela najprej v zadružnem domu.