1941–1943

Primorska je bila ob napadu na Jugoslavijo v težkem položaju – vodilni protifašisti so čakali na sojenje v Trstu, moški so bili vpoklicani v italijansko vojsko, primanjkovalo je orožja in vojaškega kadra. Tako je bil Centralni komite Komunistične partije Slovenije (KPS) tisti, ki je začel organizirati narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem. Ustanovili so komisijo za Primorsko, ki je poleti 1941 začela kot organizatorje pošiljati primorske emigrante, ti pa so se naslonili na domače protifašiste. Ilirska Bistrica z Brkini in Trst so bila žarišča NOG, Brkini pa tudi zibelka primorskega partizanstva. Prelomnica je bila prva partijska konferenca za Primorsko decembra 1942. Med 12 okrožji na Primorskem sta bili ustanovljeni tudi istrsko in brkinsko okrožje ter postavljena sekretarja. Začelo se je organiziranje mreže celic KPS in odborov Osvobodilne fronte (OF), ki so se povezovali v rajone in okrožja, junija 1943 pa je bil ustanovljen okraj za južno Primorsko.

Oskar Kovačič, doma z Mosta na Soči, je prišel poleti 1941 v Istro kot prvi organizator NOG. Skupaj z bratom Leonom sta na Plavjah organizirala prvi odbor OF v slovenski Istri. 10. decembra 1941 je bil aretiran in septembra 1942 obsojen na 30 let zapora. Umrl je januarja 1944 v Ljubljani.
Vidko Hlaj - Franc Žižič, doma iz Roča, organizator NOG v slovenski Istri od začetka leta 1943 in prvi sekretar KPS istrskega okrožja.
Bertoši – hiša istrskega aktivista Ivana Caha - Iskre, kjer je bil 11. aprila 1943 ustanovljen okrožni komite KPS.
Skupina Gabrovčanov, fotografirana v Trstu. Desno stoji Franc Ivančič - Luka, vodilni gabrovški in istrski aktivist, ki je padel decembra 1944.
Vincenc Kocjančič - Marko, doma iz Bertokov, predvojni komunist, eden vodilnih aktivistov OF v slovenski Istri od leta 1941.
Ivan Cah - Iskra, rojen v Bertoših, predvojni komunist in aktivist OF od leta 1941.
Za ilegalno bivanje aktivistov in partizanov, za shranjevanje raznovrstnega materiala, pa tudi za lastno varnost so se uporabljala naravna zaklonišča (jame, njivska zavetišča), množično pa so vzniknile zemljanke in tajna skrivališča v hišah, kamnitih zidovih na njivah in v gozdičkih.
Za ilegalno bivanje aktivistov in partizanov, za shranjevanje raznovrstnega materiala, pa tudi za lastno varnost so se uporabljala naravna zaklonišča (jame, njivska zavetišča), množično pa so vzniknile zemljanke in tajna skrivališča v hišah, kamnitih zidovih na njivah in v gozdičkih.
Za ilegalno bivanje aktivistov in partizanov, za shranjevanje raznovrstnega materiala, pa tudi za lastno varnost so se uporabljala naravna zaklonišča (jame, njivska zavetišča), množično pa so vzniknile zemljanke in tajna skrivališča v hišah, kamnitih zidovih na njivah in v gozdičkih.
Za ilegalno bivanje aktivistov in partizanov, za shranjevanje raznovrstnega materiala, pa tudi za lastno varnost so se uporabljala naravna zaklonišča (jame, njivska zavetišča), množično pa so vzniknile zemljanke in tajna skrivališča v hišah, kamnitih zidovih na njivah in v gozdičkih.